s atv @ svn #999 S5 ATV novice 017 * A T V S * ATV team Slovenia - News Nr.017 _/_/_/ _/_/_/_/_/ _/ _/ _/_/_/ _/ _/ _/ _/ _/ _/ / _/_/_/_/ _/ _/ _/ _/_/_/ _/ _/ _/ _/_/ _ _/ _/ _/ _/ _/ _/_/_/ =============================================================================== 017 >>> S 5 - A T V <<< N o v i c e 1999.07.20 =============================================================================== Vsebina: -------- I. - Dan odprtih vrat RTV Maribor, S51KQ Mijo II. - Digitalne video kamere - neustavljivi vlak, S51KQ Mijo III. - Moje prvo ATV tekmovanje, S57UKE Edi IV. - Moja prva ATV zveza, S57PIC David V. - Prva S5-9A ATV zveza, S51KQ Mijo Uvodna beseda ============= Pozdravljeni v sedemnajstem informativnem packet radio biltenu ATV novice. ATV novice objavljamo po potrebi, oziroma ko se naberejo zanimivejse informaci- je iz tega podrocja. Vse prispevke o dogajanju v vasem domacem kraju, za objavo v naslednjih ATV novicah lahko posljete preko packet radia na S51KQ@S50ATV, ali preko Interneta na Email naslov: s51kq@amis.net Prispevki pa naj bodo pisani brez sumnikov. ATVS novice so namenjene vsem, ki jih tovrstna dejavnost zanima. So informacija o ATV dogajanjih in problematiki sirom Slovenije, zatorej napisite svoje sestavke, kateri bodo lahko zanimivi ostalim bralcem. I. - Dan odprtih vrat RTV Maribor, S51KQ Mijo ================================================ Letosnjo pomlad je RTV center Maribor (podruznica RTV Lj.) organiziral dan odprtih vrat. Dogodek je bil predviden v soboto 12. Junija 1999. Organizatorji so tako omogocili ogled svojih prostorov v dolini, ter oddajne postojanke na mariborskem Pohorju ne samo radioamaterjem, ampak tudi navadnim smrtnikom. Seveda smo se ATV operaterji z veseljem udelezili tega ogleda, saj nekateri se niso videli profesionalne opreme od blizu. Ogled oddajne postojanke na Pohorju se je pricel ze v dopoldanskih urah. Ob prihodu v RTV objekt so nas pozdravili zaposleni v RTV centru, potem pa smo dobili vodica kot bi si ga pred tem lahko samo zeleli! In sicer nasega aktivnega operaterja in konstruktorja Staneta, S51NO. Ta nas je z veseljem popeljal skozi prostore njegovega delovnega mesta - RTV oddajne postojanke na Pohorju. Ustavili smo se pri skoraj vsaki omari, kjer nam je Stane razlozil kaj se nahaja v njej in kako deluje. Nase kamere pa so njegove razlage brezpokorno belezile na trak. Ogled visinske postojanke je nasa skupina (radioamaterjev) zakljucila okoli 12. ure. Poslovili smo se od Staneta in njegovih sodelavcev ter se odpravili proti avtomobilom. Ker pa je bilo se slabi dve uri do ogleda studijev v dolini, smo ta cas porabili za mini izlet na blizni razgledni stolp. Vreme je bilo primerno, razgled iz vrha stolpa pa je tudi poplacal trud po krajsem vzponu. V dolino proti studijem RTV Mraibor smo se peljali po drugi poti - mimo nasega S55TVM ATV repetitorja. Tisti pravi planinci se seveda niso peljali z avtomobili. Nam z velikimi video kamerami in tezkimi akomulatorji pa ni bilo druge izbire. Pred velikim poslopjem RTV hise v dolini se je ze od dalec vila dolga kaca ob cesti parkiranih avtomobilov. Ce smo na vrhu bili v vecini radioamaterji, je bil slika v dolini povsem drugacna. Bilo je precej vec obicajnih obiskovalcev, tako da smo se morali imeti kar na oceh, da se nismo izgubili med njimi. Nase velike kamere pa so za zacetek, v sprejemnem hodniku poskrbele za malce zbegane obraze tam zaposlenih. Verjetno je kdo pomislil na to, da smo konkurenca od kaksne zasebne televizije. Sam pa sem iz njihovih obrazov poizkusal razbrati ali nas bodo sploh spustili noter s to opremo. Na koncu se je vse izteklo brez ene tezave, in tudi sprasevali nas niso o poreklu. Je pa zanimivo, da nismo videli tam nikogar od prave konkurence. Dobili smo svojega vodica in ogled prostorov se je zacel. Najprej so nas popeljali po stevilnih stopnicah na najvisje nadstropje. Sledil je ogled tonskih studijev, rezije in ostalih prostorov potrebnih za oddajo radijskega programa. Nazadnje smo nekje v prvi etazi prisli na svoj racun tudi ATV-jasi. Ogledali smo si TV montazo, rezijo, sobo za izdelavo racunalniske TV grafike, ter studio v katerem se snemajo ali gredo v zivo TV oddaje. Seveda pa je bilo po koncanem notranjem ogledu se nekaj zanimivosti ob objektu. Med tem, ko so se nekateri veselili ob bucni glazbi in jedaci na velikem prostoru za zgradbo, smo se drugi povzpeli v visoke reportazne avtomobile in si ogledli njihovo vsebino. Ob avtomobilih pa so razstavljali tudi nekaj orjaskih video kamer. Dan je minil vse prehitro. In od devete ure zjutraj, ko smo prisli je minilo ze dobrih sedem ur. Na kar me je opominjala tudi zelo boleca desna rama, ki je ves ta cas nosila tezko video kamero, pod njo pa se tezjo torbo z dodatnim akomulatorjem. Imeli smo se lepo, za kar se zahvaljujemo RTV centru Maribor, ter obema vodicema. Skoda pa, da za ta dogodek ni vedelo vec radio- amaterjev, saj bi jim bil ogled verjetno zelo zanimiv. Ta dan sem posnel za slabo uro gradiva na video trak. Za predvajanja na slovenskih ATV repetitorjih bomo naredili kopije na VHS format, katere bodo prejeli posamezni sysop-i. Na mariborskem ATV repetitorju je te posnetke ze predvajal pred casom Peter, S51PW Verjetno pa bo zaradi zanimanja predvajanje se veckrat ponovljeno. Vsi ostali, ki zelite imeti kopije za svojo osebno arhivo, jih lahko narocite za simbolicno protivrednost. II. - Digitalne video kamere - neustavljivi vlak, S51KQ Mijo ============================================================== Razvoj elektronike drvi neizbezno v prihodnost, in to z vedno vecjim tempom. Se dobro se spomnim, ko sem pred dobrimi dvemi leti pokazal prijatelju amerisko revijo DV (Digital Video), v kateri poleg reklam opisujejo novo opremo za video obdelavo, rekoc ".. poglej kaksne PCje imajo: 330MHz je najpocasnejsi, 500MHz je normalen. Kdaj bo to prislo do nas?". Hm, hitreje kot smo si mislili! Razvoj pa ni sel skokovito naprej le na podrocju hisnih mlinckov (PC-jev), ampak na vseh podrocjih. Pred leti v oblakih slovece digitalne video kamere so danes postale nekaj povsem normalnega. Tudi sirokopotrosne (hisne) digitalne kamere so kljub se vedno previsokim cenam postale dosegljive obicajnim zemljanom. Vendar pa je vecina potencijalnih kupcev najveckrat zbegana ob razlicnih moznostih, ki jih taksna digitalna kamera ponuja. Tisti, ki malo bolj razmislijo o svoji bodoci nalozbi, pa se obicajno poleg cene vprasajo tudi: Ali je standard digitalne kasete in zapisa za katerega se bom odlocil sploh pravi? Ali bo ta standard prezivel vec kot dve leti ? Hm.. tezko bi kdo dal popolnoma zanesljiv odgovor na ta vprasanja. Ce pa vsaj malo spremljamo dogajanja na podrocju digitalne video industrije, pa lahko vsaj predvidimo smer razvoja in obstoja posameznega digitalnega video formata. V tem kratkem sestavku ne bomo dolocali bodocnosti DV, pac pa pokazali na kaj velja paziti pri nakupu digitalne video kamere, iz zornega kota uporabe na ATV in za domaca snemanja. Ob prebiranju Junijske stevilke neke druge ameriske video revije z nazivom VIDEOMAKER se clovek kar zgrozi. V vec kot sto straneh A4 barvne revije ponujajo toliko razlicnih digitalnih video kamer, da jih nima smisla steti. Vse od najcenejsih hisnih, pa do najdrazjih profesionalnih. Kot prvo pa se velja najprej odlociti za format video kasete. Trenutno ponujajo kamere z normalnimi (velikimi) DV kasetami, nato hisne mini kamere z MiniDV kasetami, nadalje kamere z BetaDIGITAL formatom. En proizvajalec celo ponuja digitalni zapis na kasete podobne VHS standardu. In zadnja novost lanske jeseni je povsem nov digitalni format Digital-8, ki ga je spravil na svet kdo drug kot SONY. MiniDV so zelo majhne kasete, uporabne za hisno uporabo, nanje gre casovno kratek zapis do dolzine 40 minut (podobno VHS-C formatu). Kasete so malce vecje kot tiste za diktafone. Zaradi tega so tudi kamere zelo majhne! DV kasete so precej vecje, vendar se vedno manjse od VHS kaset. Nanje pa je mozen zapis do dolzine treh ur, oziroma najvec 184 minut. Uporaba: na vseh resnih digitalnih video kamerah za studijsko in hisno uporabo, visjega razreda. Digitalni zapis na kasete podobne VHS formatu krepko odsvetujem. Ta digitalni zapis ni standarden - ni kompatibilen s katero koli drugo obstojeco opremo, ter uporablja nerazsirjen format kaset in zapisa. Digital-8 format ? Ta obeta se veliko. Te nove kamere uporabljajo cenene 8mm metalne kasete, nanje zapisujejo digitalno v DV standardu. Video kasete za DV ali MiniDV format stanejo namrec precej vec kot video kasete za analogna snemanja. Digital-8 zapis bi naj bil tudi do zadnje dlake kompatibilen z zapisi na DV in MiniDV kasetah. Navecja dolzina digitalnega zapisa nanje je enaka polovici oznacenega zapisa za analogni posnetek. Tako gre recimo na 120 minutno analogno Video8 kaseto 60 minut digitalnega zapisa. Vendar pa znajo Digital-8 video kamere predvajat tudi obicajne analogne Video8 in Hi8 posnete kasete. To so dosegli tako, da so poleg vgrajene potrebne elektronike izdelali servo motorje za pogon traku z dvojno hitrostjo. Nizjo za predvajanje analognih Video8 posnetkov, ter visjo za snemanja in predvajanje Digital-8 posnetkov iz istih kaset. In se DigitalBETA format. Ta uporablja zelo velike video kasete. Namen uporabe je izkljucno profesionalen. Tudi cenovno je taksna oprema dosegljiva le najpremoznejsim TV studijem. Ce potegnemo crto pod format video kasete in zapisa na njej ugotovimo: da DV, Digital-8 in MiniDV podpirajo isti standard zapisa, ki se uporablja tudi v profesionalne namene. Kar pa je predvsem pomembno za obstoj standarda, ter pri nabavi dodatne opreme (elektronska montaza na PC, serverji, itd). Na DV in Digital-8 formata kaset gre najvec podatkov, za razliko od MiniDV kjer bo mozno posneti le casovno krajse posnetke. Tudi zanesljivost MiniDV kaset je verjetno manjsa, saj je trak precej ozji in je moznost mehanskih poskodb zaradi tega vecja. Naslednja zelo pomembna tocka pri nabavi digitalne video kamere so njeni vhodi in izhodi. Ali ima kamera digitalni video izhod? V kaksnem standardu deluje ta izhod in kaj omogoca? Razlicni proizvajalci ponujajo pod raznimi slovecimi imeni svoje digitalne priklope na video kamerah. Vse od i.LINK (Digital-Video-Interface), pa vse do FireWire digitalnega prikljucka. V resnici gre povsod za vhodno/izhodni ali samo izhodni digitalni prikljucek. Vendar sloveca imena ne zavedejo treznega kupca. Ta bo pazil na to: da prikljucek ne glede na slovece ime uporablja standard IEEE 1394. Naziv tega protokola najdemo v detaljni specifikaciji lastnosti posamezne kamere. Ta standardni priklop nam bo kasneje omogocil tisto zaradi cesa smo pravzaprav kupovali kamero. To pa je: digitalni prenos na PC, graficno postajo ali v najdrazjo studijsko rezijo. Digitalno brez izgube kvalitete, ter prenos urejenega in zmontiranega gradiva nazaj v naso video kamero, seveda digitalno. In ne nazadnje tudi to, da bo milijonta kopija do dlake enaka originalu. V resnici klonirana od originala, ce ne bo vkljucena zascita proti digitalnemu kopiranju. V primeru, da ima nasa bodoca kamera priklop v drugacnem - nerazsirjenem standardu, prenos v digitalni obliki ne bo mogoc. PC montaza pa bo morala najprej analogno konvertirani izhod naprej digitalizirati, po obdelavi pa ponovno pretvoriti v analognega, zato da ga bo kamera lahko kasneje pretvorila nazaj v digitalno obliko za zapis na trak. Koliksne so izgube v kvaliteti pri dvakratni D/A A/D pretvorbi v primerjavi s kloniranjem, verjetno ni potrebno omenjati. Nekoc v bodocnosti, ko bomo presli na digitalno ATV oddajanja pa bo standarden digitalni izhod iz kamere osnova za delovanje nase opreme. Nadalje, za nas ATV operaterje zelo pomembna stvar so dodatni analogni AV vhodi na sami kameri. Te nujno potrebujemo na terenu, ko zelimo posneti korespondentovo ATV oddajo, rezultate testov, ali delovanja neke video naprave. Skoraj vse analogne video kamere srednjega razreda imajo te dodatne vhode, pri digitalnih video kamerah pa se zaplete. Zanekrat ponujajo zelo malo kamer, ki bi imele te vhode. Pri tistih v nizjem cenovnem razredu so blokirani celo digitalni vhodi na digitalnem priklopu. Vecino izmed teh kamer se da z manjsim hardverskim posegom, ter IR servisnim pilotom prepricati, da imajo tudi Digital vhod na I/O portu. Seveda pa tak poseg ni brez rizika, se posebej ce ne poznamo vseh servisnih moznosti. Digitalne video kamere so v resnici zelo sposobni racunalniki z ogromno bolj ali manj prikritih moznostmi. Trzisce digitalne opreme pa ze ponuja dodatne zunanje A/D pretvornike z IEEE 1394 izhodom, ki v navezavi s predelano ali originalno kamero omogoci to kar potrebujemo za ATV. Istocasno pa so ti pretvorniki tudi idealni za digitalizacijo drugih analognih video izvorov, ter tudi obratno pretvorbo iz IEEE 1394 v analogijo. Cene zanje pa se preko luze gibljejo ze pod 450.- $USA (SONY FireWire Converter). Sedaj ze imamo kamero, ki bi naj prezivela vec kot samo dve leti. Vendar pa ima ta video kamera obicajno razlicne dodatne elektronske moznosti. Od prelivov , pa vse do vecsteznega zapisa zvoka. Pri teh funkcijah so proizvajalci zelo razkosni pri hisnih modelih, saj lahko le tako primamijo nove zbircne kupce. V resnici pa nam te novosti redkeje pridejo prav, po drugi strani pa pravi entuzijast ne more brez njih. Tudi digitalne povecave do 380x ali vec so past za zrtve. V praksi pa ugotovimo da pri povecavah nad 40x postane zelo zabavno... Verjetno se boste vprasali zakaj do sedaj nismo omenili objektivov, CCD senzorjev in njihove locljivosti - stevila vrstic, ki so jih sposobni razlociti. Ne, nanje nismo pozabili. Namenoma smo jih pusti za zakljucek. Digitalne video kamere imajo skoraj vse po vrsti vgrajene visoko locljive CCD senzorje. Tiste poceni so z enim, druge drazje pa s tremi (za vsako barvo po en). Stevilo vrstic, ki so jih sposobni razlociti je obicajno okoli 500 ali vec! Za razliko od analognih video kamer, ki se ponasajo obicajno le z dobro polovico te locljivosti. V praksi to pomeni, da bo digitalna kamera sposobna posneti na isti sliki kar nekaj vec detaljev od analogne. Tudi pravilnost barv bi naj bila boljsa. Velikost objektiva prav tako igra veliko vlogo. Manjsi objektiv - nizja kvaliteta posnetka, ter vec potrebne svetlobe. Tiste s tremi CCD cipi pa morajo imeti se posebej velike objektive. Pri optiki velja izbrati taksen pogon, ki omogoca varijabilno - spremenljivo hitrost pomika Zoom-a, odvisno od tega, koliko globoko snemalec stisne Zoom gumb. Ta funkcija je lahko v praksi zelo koristna. Pri cenenih video kamerah se motorni Zoom pogon lahko tudi kasneje slisi v posnetku. Za razliko od drazjih ali profi kamer, kjer je mehanika izvedena zelo kvalitetno. Ostalo nam je se kukalo ali monitor video kamere. Med tem, ko se na hisnih video kamerah bohotijo barva kukala in dodatni TFT LCD monitorji ob strani, na resnih ali profesionalnih video kamerah najdemo le crno/bele enooke monitorje. In to ne brez resnega razloga. Prava digitalna video kamera bo tudi imela kukalo z visokolocljivim 500 vrsticnim monitorjem. Tako bomo lahko med snemanjem brez vecjega napora sproti opravljali korekcije avtomatike. Ko kupujemo novo kamero pazimo tudi na to, da ima ta poleg vsemogoce avtomatike tudi moznost rocnih nastavitev. Predvsem nivoja IRIS-a, izostritve, ter osvetlitvene hitrosti. Rocno nastavljanje IRIS-a potrebujemo nujno pri snemanju proti svetlobi. Recimo snemanja predavanj, kjer je platno za predavateljem mocno svetlo, na posnetku pa zelimo imeti osvetljenega tudi predavatelja, tako kot ga vidi nase oko, in ne avtomatika v kameri. Nekateri modeli novih video kamer imajo vgrajeno tudi tako imenovano Night- Shot funkcijo. To je moznost nocnega snemanja pri 0-lux osvetlitve. To nocno snemanje pa je nekaj slabse od kamer, ki so bile pred letom in pol na trziscu le nekaj mesecev (SONY Night-Owl). Kasneje so jih morali umakniti iz prodaje zaradi predobre night_vision elektronike... Nekatere izmed digitalnih kamer imajo vgrajeno se dodatno IR osvetljevanje bliznje okolice. Za vse modele z moznostjo nocnega snemanja pa ponujajo v dodatnem priboru tudi ustrezne IR reflektorje. Vecina novih digitalnih video kamer ima zelo obcutljiv CCD senzor, tiste s tremi CCD cipi pa so za nijanso bolj 'gluhe'. In za katerega proizvajalca digitalnih video kamer se odlociti? Hm, tezko vprasanje. Ponudba preko luze in sedaj ze tudi v EU je zelo zelo siroka. Panasonic, SONY, JVC, Canon, Hitachi... vsi ponujajo toliko razlicnih modelov v vseh cenovnih razredih, da se je kar tezko odlociti. Sam prisegam na SONY video kamere, saj so prav oni postavili vecino svetovnih standardov pri video kamerah. Tudi vsaka resna profi oprema, ki se uporablja v studijih je SONY. Ne gre le za ime, pac pa za kvaliteto in zanesljivost neke naprave. Kar pa je pri tako kompleksnih in dragih napravah kot so digitalne video kamere se kako pomembno. Za informacijo se to, da je pri nas ze mozno kupiti nove Digital-8 video kamere. Tista najcenejsa stane okoli 170k SIT. Vendar pozor: ce gledate ameriske video revije je potrebno opozoriti na to: evropski modeli nimajo enakih lastnosti kot modeli za USA trzisce! Recimo model DCR TRV-7000 Digital-8 ima za ameriko digitalni Zoom 360x, za Evropo pa samo 80x. Vecina ameriskih modelov ima vgrajene (aktivirane) tako digitalni izhod, kot vhod. Evropski modeli imajo le izhod (najcenejsi). Ce kupujemo kamero v Ameriki pa pazimo tudi na to, da kupimo kamero za delo v PAL standardu! SONY oznacuje evropske modele tako, da iza oznake modela kamere doda crko E. Posameznih digitalnih funkcij na novih video kamerah se namenoma nismo niti dotaknili, saj bi ze z njihovim povrsnim opisovanjem lahko pokurili kar nekaj strani teksta. O tem mogoce enkrat v prihodnosti, ko bomo z eno nogo ze na vlaku, ki se mu rece Digitalni Video. Do takrat pa srecno na poti do zelezniske postaje... III. - Moje prvo ATV tekmovanje, S57UKE Edi ============================================ Dilemo ali grem v soboto na hrib ali sele v nedeljo je razresil WX, saj se je ob 16. uri vlila ploha. Kaj vse je treba v avto natrpat, nisem zasledil priporocila, da bi moral vsak ATV-jas imeti vsaj dva avtomobila ali vecji kombi. V nedeljo se je ze ob 05 videlo na Meteosatu, da se bo za krajse obdobje vreme malo izboljsalo, tako sem bil na hribu ze ob 06:30. Po polurnem razkla- danju in namescanju opreme, pa prvi problem - agregat nikakor ni spravil od sebe vec kot 150V. Usmernik 12V se za te tezave se zmenil ni, ob vklopu NIC - se kontrolni LED se ni ljubilo zasvetiti. TV pa je, ce je bil sam na agregatu sramezljivo pokazal bledo in zozeno sliko. Preostalo mi je varjanta, vse ostalo na avto-akumulator. Seveda na skodo zdesetkane moci in slabse lokacije neposredno ob avtomobilu... Ob 08:55 pa prva zveza z S52EM na 23 cm, nato je sledilo se nekaj zvez na 23cm in dve zvezi na 10 Ghz. Skede na 10 Ghz smo prekladali za pozneje. Okoli 10:30 je postala frekvenca 144.750 skoraj neupo- rabna, slisalo se je vec kot 10 postaj hkrati, tako da sem se odlocil se malo pocakati in ne delati se dodatne guzve. Dobil sem tudi obiske: ex YU3TST, S56EME in S53BM, vsi pripravljeni poprijeti za delo. Nekje okoli 11 ure smo probali 23cm in 10 Ghz z IK3VZO, pa ni slo. Na JV horizontu je na dober Km divjala nevihta, v smeri Z pa smo komaj se videli morje, vse crno, same nevihte... Cakali smo na zvezo z 9A3XZ in na zvezo 10 Ghz z S52DS. Dobimo pa QSP, da je S52DS ze pobegnil iz Modrasovca, Mladenu na Ucki pa je popolnoma odpovedal agregat. Klicali smo na VHF, pa nic odziva, na Slavniku pospravjajo, S52EM tudi. Sledila je hitra akcija pospravljanja (metanja vsevprek v avto), komaj smo se od lokacije odaljili 100m je usekala strela ob samo naso lokacijo. Ulilo se je, da je bila vidljivost manjsa od 10m. Lepo in zanimivo dozivetje to ATV tekmovanje, zelo pa sem pogresal na 23cm S56VBL. Kljub napovedanemu slabemu vremenu se nas je na obali spravilo v hribe vec kot za IARU kontest. S52EM in S56VAO na Vardo, jaz z Gracjanotom, S53BM in S56EME na Gazom, S57RW in S57NPR na Slavnik in S59AV na Malijo. In kaj me je motilo ? Propozicije pravijo, da kontest zacne v soboto vsi pa so v naprej najavljali prisotnost samo za nedeljo. Guzva na 144.750, skoraj vsi smo samo tam se drenjali. Vabili smo v kontest tudi sosede, zanimanje pa skromno, verjetno zaradi propozicij, ce bi organizator tudi njim napisal vsaj kos papirja za sodelovanje, bi bila udelezba verjetno vecja. Dinamicen in zanimiv 'sport', se bomo sel, rezultat in stevilo zvez pa po moji oceni v takem tekmovanju pa tako ali tako ni bistven. Tudi v bodoce ne pricakujem vecjih rezultatov, saj so vsi zanimivi in lazje dostopni 'kuclji' posejani z RTV, MOBITEL, GSM ali z drugo komercijalno 'slamparijo', na Slavniku je celo RTV stolp 30m od amaterske koce. Posledica ? Se lastne odaje ne vidis na monitorju, ce nimas zelo dobrih filtrov... Edi, S57UKE. IV. - Moja prva ATV zveza, S57PIC David ========================================= Ko sem v nedeljo zjutraj ob petih pebral Mijotov (S51KQ) Email, da tekmovanje bo in poklical po postaji vse, ki so rekli da gredo z mano, sem ugotovil, da sva z mojo sestro Evo S56SHY ostala sama. Ob 7'00 sva bila na Slatniku JN66XF 1600m ASL. Ob kaksnih osmih sem poskusil sprejeti S56ASD, ki je delal z Lisce, vendar ni slo. Moja 34 elelementna home made yagica in predojacevalnik od S53MV (brez filtra) sta sprejemala le kup harmonikov. Sledilo je gledanja motenj brez kaksne zveze, dokler mi ni Dolfe S52DS 'posvetil' proti Bohinju. Spet samo harmoniki, nakar mi Dolfe pove, da se to rado zgodi z yagi anteno. Zamenjam yagico za pisker (valovodni lijak) in predojacevalec. In naenkrat iz belega suma brez harmonikov zagledam Dolfetov signal... Sledilo je nepopisno veselje, saj je to bil moj prvi sprejeti ATV signal. Potem sem poskusil sprejeti Dubija S51DU, vendar brez uspeha. Zanimivo je, da slika ni bila citljiva, sem pa razumel ton za kaksnih T4. Kasneje sem sprejel se Bojana S56FPW s Sneznika, ki je (vsaj mislim) slucajno oddajal malo vise na bandu. Ker se je ravno takrat vlil dez, sva z Evo pospravila opremo in jo mahnila nazaj domov, pa ceprav le z dvema sprejetima zvezama. Kljub temu, da na naslednjem tekmovanju ne bom delal le kot sprejemna postaja, mislim da bi SWL operaterji lahko delili tocke in s tem prepricali koga, da obrne anteno proti njim. Konec koncev so to mikro valovi, kjer je vcasih tezko vzpostaviti zvezo celo med dvema postajama, ki imata anteni usmerjeni natancno ena proti drugi, vmes pa je samo malce previsok vrh sosednjega hriba. Lep pozdrav, David S57PIC V. - Prva S5-9A ATV zveza, S51KQ Mijo ======================================= Na letosnje slovensko ATV tekmovanje sem se odpravil ze nadvse zgodaj zjutraj. Predvsem zaradi obilice najavljenih tekmovalcev, pa tudi zaradi tega, da si pravocasno pripravim vso potrebno opremo. V do stropa natrpanem avtu je bilo kar nekaj opreme, in preden vse to sestavis mine ura kot bi pihnil. Tokrat sem se odlocil, da poizkusim tekmovati samo s parabolicnimi antenami. S sabo sem imel dve 90cm ter eno 60cm, ter vso opremo za 23cm in 3cm pas. Vecino kriticne opreme sem imel podvojeno, saj dalec od doma nikoli ne ves kaj vse se lahko zgodi. In da izpades sredi tekmovanja zaradi tehnicne okvare, res ni smiselno. Oprema je bila kljub rahlemu rosenju dezja kmalu nared. Med tem pa se mi je na tekmovalni lokaciji pridruzil se Vojko, S52E in pricel postavljati svojo opremo. Sledila je prva zveza z Damijanom, S56ASD na Lisco. Vse je slo kot namazano, sicer pa QRB 42km ni kdo ve kaksna razdalja ko gre za opticno vidljivost. Kmalu se pojavi na 23cm se S51DU iz JN75LS, ki je to noc selil tabornisko naselje (vodja tabornikov) na visje lezeco lego, ker jih je ponoci zalil naliv vode. Enkrat daljsa zveza je sla prav tako brez ene tezave in to z najmanjso mocjo. Linearni ojacevalnik (18w) je sicer bil ves cas pripravljen vendar ni bilo potrebe zanj. 90cm kroznik je kljub temu, da je za 23cm pas premajhen in v primerjavi z jagi antenami, odtehtal svoje. Med tem pa se je Vojko ob moji lokaciji se vedno bojeval z opremo. Tezave z samooscilacijami v starejsem oddajniku, ter nato se vnebohod TV monitorja so mu prekrizali vse nacrte. No na sreco sem imel vso opremo razen oddajnika podvojeno s sabo, tako da je lahko tekmoval v sprejemni kategoriji. Med tem pa se je v etru pojavljal nov zelo mocan video signal v smeri zahoda. In dokler niso napisali klicnega znaka in lokatorja, nismo vedeli za koga gre. Fantje iz radio kluba Mozirje so se povzpeli na Golte in tekmovali pod klubskim znakom S51DSW. To jim ni bilo samo prvo ATV tekmovanje, pac pa tudi vzpostava prvih daljsih zvez. Sledila je 117km zveza z Bojanom, S56FPW, ki se je na presenecenje vseh ze prejsni vecer povzpel z ekipo na Sneznik. Nato zveza v smeri Nove Gorice do Dolfeta, S52DS v dolzini 128km. Ja, samo 128km. Slovenija je tako majhna, da si kar tezko predstavljamo. Kmalu se pojavi tudi Marko, S56LAM iz Menine planine. Najprej povsem v sumu. Kasneje pa, ko ga uspemo prepricati da obrne anteno se kam drugam, s polno sliko. In ta je hotela kar skociti iz ekrana. Najprej samo s crno/belim VGEN2 generatorjem, kasneje pa se z barvnim digitalnim fotoaparatom, ki ga uporabil kot zivo kamero. Tudi njemu je bilo to tekmovanje ene vrste ognjeni krst, saj je bil prvic sam na tekmovanju. Sedaj poizkusamo zvezo s fanti na najbolj vzhodnem delu Slovenije ob Madzarski meji. Stefana S57ULU sem slisal na 2m se kar dobro, ampak na 23cm kljub parabolicni anteni in veliki moci na njegovi strani ni prisel skozi sum niti en zaznaven sinhro impulz. Enako se je godilo z S51UH signalom iz okolice Ljutomera. Verjetno sem imel neprimerno lokacijo za njihovo smer, saj so jih ostali korespondenti delali brez vecjih zapletov. Med tem sem obcasno na 2m se poskusal doklicat Andreja, S57RW ki bi naj bil na Slavniku. Vendar pa ga od sredine dopoldneva ni bilo vec slisati. Gneca na 2m je bila obupna! Sam se uporabljal se stiri druge 2m kanale, tako da se nismo vsi drenjali na ATV klicni frekvenci. Za konec narediva se zvezo z Juretom, S57NC ki je bil na sosednjem hribu na vrhu razglednega stolpa na Konjiski gori. Vmes poskusam naredit se nekaj OE postaj, ki so na 2m klicale "CQ S5 ATV contest..", vendar brez uspeha. Rogla je na juznem delu pobocja Pohorja in do OE meje zaprta z vrhovi lastnega grebena. Nato sledi presenecenje. Iz smeri jug se pojavi zelo mocan signal z napisom 9A6RJD. Nasi sosednje iz Zagreba so se ojunacili in se pokazali tudi v zivo. Bili so na lokatorju JN75TS. To je nekje juzno od Samobora, oziroma jugo-zahodno od Zagreba z QRB-jem 77km. Signala je bilo kljub mali moci 1.3w na njihovi strani, za izvoz... Tako smo jih naekrat videli tako mi, kot fantje ob Madzarski meji. 9A6RJD ekipi je bila to prva resna zveza, istocasno pa je to tudi prva S5-9A ATV zveza. Pogresal pa sem Mladena, 9A3XZ iz Pule, ki bi naj bil na Ucki. Vendar je vprasanje ce se je povzpel prav do vrha, saj ga na nasem koncu nismo slisali niti na 2m. Tekmovalna nedelja je minila hitro. Obelezili pa smo jo z veliko udelezbo, z obupno gneco na 2m frekvencah, ter obcasnim brezplacnim tusiranjem za katerega je poskrbelo skisano vreme. Veseli nas, da so se nam pridruzile tudi nekatere Italijanske postaje, 9A ki so bili tokrat prvic, ter nekaj OE klicev. Parabolicne antene so se odrezale zelo dobro, ne samo zaradi vecjega ojacanja, pac pa tudi zaradi boljsega rezanja signalov na bokih, kajti gneca na 23cm je bila velika. Zal pa sem tokrat nesel 3cm opremo zastonj s sabo. No ja, upajmo, da bo v naslednjem tekmovanju kaj lepse vreme in se kak korespondent vec, tudi na 3cm pasu. Pozdrav do naslednjih S5 ATV novic. =============================================================================== S5-ATV & RPT Manager Mijo, S51KQ @ S50ATV =============================================================================== ATVS home page http://lea.hamradio.si/~s51kq/ NNNN